Derek Prince v Sloveniji

(odlomki iz knjige Zakonska zaveza - dodano 11.7.2011)

Bog nas je ustvaril z upravičeno željo po njem, toda nekateri izmed nas hočejo izpolniti to željo po Bogu na nezakonit način.

»Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.«
(Janezov evangelij 10, 9-11)

Kako je lahko Jezus hkrati vrata in pastir? Ali ste se kdaj ustavili, da bi pogledali, kako sta lahko obe trditvi resnični? Rešitev je v resnici zelo preprosta. Verjamem, da je križani Jezus vrata – in nobenih drugih vrat ni – in vstali Jezus je pastir.
Če hočete vstalega Jezusa kot svojega pastirja, morate iti skozi vrata, ki je križani Jezus. Nobena druga pot ne obstaja. Jezus je rekel, da veliko ljudi – tatovi in roparji – skušajo plezati po kakšni drugi poti. Ti ljudje kradejo. Zahtevati hočejo blagoslove in preskrbo, ki jim ne pripadata.
To pojasnjuje klavrno stanje mnogih ljudi v naših cerkvah danes. Želijo odnos z Bogom. Morda si celo lastijo takšen odnos. A vendar njihova želja ni izpolnjena. Njihova zahteva ni upravičena. Vzrok za to je, da se niso nikoli resno, brez pridržkov, osebno predali Bogu po Kristusu, ki je edini temelj, na podlagi čigar jih bo Bog sprejel v odnos, ki si ga želijo.
Takšni ljudje so se morda resnično »odločili« na evangelizacijskem shodu. Morda so stopili v cerkvi naprej in pozdravili pastirja. Morda so celo opravili verski obred, prejeli krst ali birmo. Toda vsa ta dejanja – in mnogo drugih, ki jih je preveč, da bi jih tukaj naštevali – nič ne pomagajo, če ne pripeljejo ljudi v življenja poln, predan zavezni odnos z Bogom. Brez tega ne more biti resnične intimnosti z Bogom. Bog se ne preda tistim, ki se niso predali, ne sprejema obveznosti do tistih, ki se niso obvezali.

Namen življenja je spoznati Boga
Za tiste pa, ki so pripravljeni stopiti v takšno zavezno predanost Bogu, je nagrada velika. To lepo izražajo besede, ki jih je Jezus spregovoril Očetu v Janezovem evangeliju 17, 3:

»Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.«

To je dejansko poslednji cilj vsega življenja – spoznati enega pravega Boga. Iz tega spoznanja prihaja večno življenje, Božje življenje, življenje samega Boga, ki ga Bog daje v delež verujočemu.
In spet, tovrstno spoznanje ni samo intelektualno. To ni samo teologija ali nauk. Ni spoznanje o Bogu. V resnici je spoznanje Boga samega – neposredno in intimno spoznavanje Boga, spoznavanje Boga kot Osebe. To je odnos osebe z osebo. Je duhovno zedinjenje.
Spoznati Boga na tak način je na duhovni ravni točna vzporednica načina, kako lahko moški »pozna« žensko kot svojo ženo in kako lahko ženska »spozna« moškega kot svojega moža. Dejstvo, da Sveto pismo uporablja isto besedo, da opiše obe vrsti odnosa, ni naključje. Razodeva globoko podobnost, ki obstaja med obema odnosoma. Kot smo že videli, v naravnem moški in ženska ne moreta nikoli »spoznati« drug drugega, če se prej v zavezi brez pridržkov obvezujoče ne predata eden drugemu. Podobno v duhovni razsežnosti vernik ne more nikoli resnično »spoznati« Boga, dokler se ni v zavezi Bogu brez pridržkov popolnoma predal. Isto načelo drži na obeh ravneh: brez zaveze ne more biti zedinjenja in brez predanosti in obvezujoče obljube ne more biti zaveze.
Ali se vam zdi takšna predanost in takšna obljuba preveč intenzivna? Preveč intimna? Preveč absolutna? Navsezadnje se mora glede tega odločiti vsak sam. Toda naj povem zase: sam se ne bi mogel nikoli zadovoljiti z nekim razvodenelim religijskim nadomestkom za pravo stvar. Zato pa se pridružujem Davidovim besedam:

»O Bog, moj Bog si ti, željno te iščem, po tebi žeja mojo dušo; moje telo medli po tebi na suhi, izčrpani zemlji brez vode.«
(Psalm 63, 2)

Za dušo, ki je resnično žejna, lahko obstaja en sam vir dokončne zadovoljitve: to je sam Bog. Da bi se ustavili pri manj kot je resnična zveza z Bogom, bi pomenilo, da smo zgrešili resnični namen življenja. Pomeni, da ostanemo za zmeraj frustrirani, za zmeraj neizpolnjeni. V Izaiju 1, 22 je Bog uporniškemu, odpadlemu Izraelu rekel:

»Tvoje srebro se je sprevrglo v žlindro, tvoje vino je zmešano z vodo.«

Isto bi bilo mogoče reči o številnih krščanskih skupnostih danes. Izgubile so svojo čistost, svoj resnični značaj. Razredčujemo, razvodenimo, znižujemo standarde. Naše srebro nima več svoje vrednosti, naše vino nima več svojega okusa.
V takšnem duhovnem ozračju mora biti človek precej močnega značaja, da se odloči za nič manj kot za najboljše, kar ima Bog zanj. Tak človek mora biti pripravljen reči: »Drugi lahko delajo, kakor jim je všeč, jaz pa bom delal na Božji način. Hočem resničen odnos z Bogom. Hočem zakon, ki deluje, dom, ki poveličuje Boga, in otroke, ki rastejo srečno in varno. Da, te stvari hočem – in pripravljen sem plačati ceno!«
Bog je precej jasno povedal, kaj je cena: je zavezna predanost – na navpični ravni s samim Bogom, na vodoravni ravni z našim življenjskim sopotnikom.

Predanost Bogu
Naj najprej spregovorim o področju vašega osebnega odnosa z Bogom. Morda hodite v cerkev ali vsaj prihajate iz družine, ki je hodila v cerkev. Morda so vam domači uveljavljeni izrazi, ki jih uporabljajo verni ljudje. Morda ste doživeli trenutke vzhičenosti ali navdiha, ko ste se zavedli, da je Bog resničen. Morda ste oseba brez vsakršnega cerkvenega ozadja. Čeprav niste privrženec nobene točno določene religije, je v vašem srcu lakota, ki jo hrepenite potešiti.
Ali pa morda ne pripadate nobeni od teh kategorij? Morda ste do tega trenutka prišli po neki svoji lastni edinstveni poti. To zdaj resnično ni pomembno. Pomembno je, da ste prišli do točke, ko hrepenite po intimnem, osebnem odnosu z Bogom – po nečem, kar je tako globoko in resnično, da vam tega ne bo nikoli več treba postavljati pod vprašaj. Torej ste se pripravljeni iskreno, z vsem srcem predati Bogu po Jezusu Kristusu. Naravna pot, kako se boste izročili Bogu, je z molitvijo. Tako izrazite, kaj je v vašem srcu. V procesu ubesedovanja dajete temu vsebino. Svojo izročitev naredite konkretno. Takšna molitev je, kakor bi prečkali most. Pelje vas na novo ozemlje. Od tega trenutka dalje se ne boste več zanašali na nekaj nejasnega in neoprijemljivega v senčnem kraljestvu vašega uma. Potem ko molite, boste vedeli, čemu ste se izročili. Vedeli boste tudi, kdaj in kje ste se izročili. Vaš odnos z Bogom, ki se bo nadaljeval, bo torej imel točno določeno začetno točko – nekaj utrjenega v prostorsko-časovnem svetu – točko odločitve.
Moj nasvet je, da prav zdaj odložite knjigo in molite! Če se čutite sposobni moliti s svojimi besedami, storite tako. Če pa vam to dela težave, je tukaj za vas pripravljena molitev:

"Bog, v moje srce si položil željo, da bi te resnično in osebno spoznal. Čeprav ne razumem vsega, verujem, kar pravi Sveto pismo o Jezusu Kristusu: da je vzel moje grehe nase, da je umrl namesto mene in da je spet vstal od mrtvih. V njegovem imenu te zdaj prosim, da mi odpustiš vse moje grehe in da me sprejmeš kot svojega otroka. Iskreno in z vsem svojim srcem se ti izročam – vse, kar sem in kar imam. Vzemi me takšnega, kakršen sem, in naredi me takšnega, kakršen hočeš, da postanem. V veri verujem, da slišiš to molitev in da me sprejemaš. Zahvaljujem se ti. V imenu Jezusa, amen."

Ko ste enkrat zmolili svojo molitev izročitve Bogu, ne začnite premišljevati ali špekulirati. V preprosti veri primite Boga za besedo. Obljubil je, da vas bo sprejel, če pridete k njemu po Jezusu Kristusu. Zahvalite se mu torej, da je storil, kar je obljubil. Še naprej se mu zahvaljujte! Čim bolj se mu zahvaljujete, tem bolj bo vaša vera rasla.
Od zdaj naprej naj bo vaš glavni cilj, da gojite svoj novi odnos z Bogom. To vam bo dalo preprost standard, s katerim boste ovrednotili različne vplive in dejavnosti v svojem življenju. Ali krepijo vaš odnos z Bogom ali ga slabijo? Delajte čedalje več prostora za stvari, ki ga krepijo, in čedalje manj za tiste, ki ga slabijo. Še posebej dva načina, kako okrepiti odnos, sta posebej pomembna.
Najprej, za svojo izročitev povejte vsem okrog sebe. Ni vam treba biti agresiven ali si nadeti religiozne maske. Toda ko pridejo priložnosti v normalnem teku dneva, mirno, a trdno razkrijte, da ima Jezus zdaj popoln nadzor nad vašim življenjem.
Drugič, določite si čas, ki ga boste vsak dan preživeli z Bogom. Preživite del tega časa z branjem Svetega pisma in del v molitvi – to je tako, da iskreno in naravno govorite z Bogom. Tako boste ohranjali stalno dvosmerno komunikacijo z Bogom. Ko berete svoje Sveto pismo, vam bo govoril Bog. Ko molite, boste vi govorili Bogu.

***