Derek Prince v Sloveniji

(prevod: Peter Mušič)

Če bi te nekdo prosil, da opišeš krščansko življenje v dveh besedah, kaj bi mu odvrnil? Kar se mene tiče, bi brez odlašanja rekel: Slediti Jezusu. To je temelj krščanskega življenja.

Živo ilustracijo tega opazimo pri Matejevem spreobrnenju. Ko je sedel pri mitnici, je Jezus šel mimo njega in rekel: "Hodi za menoj." Matejeva večnost je bila odvisna od njegovega odziva. Vstal je in sledil Jezusu.

Dva ključna predpogoja

Če se odločimo, da se bomo odzvali, kot se je Matej, odkrijemo dva ključna predpogoja, preden lahko začnemo slediti: "Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj" (Mt 16, 24). Prvič, odpovedati se moramo samemu sebi; drugič, vzeti moramo svoj križ.

Odpovedati se, pomeni reči: "Ne!". Reči moramo "Ne" našemu vztrajnemu, zahtevnemu, vase zagledanemu egu. Ponavljati moramo molitev, ki jo je Jezus molil v vrtu Getsemani: "Ne moja volja, Oče, ampak Tvoja naj se zgodi." (Lk 22, 42)

Šele ko smo se odpovedali samemu sebi, lahko gremo naprej in vzamemo nase svoj križ. Nekoč je nekdo rekel, da je naš križ kraj, kjer se Božja volja križa z našo voljo. To je kraj naše usmrtitve.

V pismu Rimljanom 6, 6 nam Pavel pravi, da je bil naš stari človek križan z njim (Jezusom). Stari človek je uporniška, samozadovoljiva narava, ki jo je vsak od nas podedoval od našega prednika, Adama.

Bog ima le eno rešitev za našega starega človeka. Ne pošlje ga v cerkev ali na nedeljsko šolo, ne uči ga zlatega pravila, niti ga ne pošlje v poboljševalno šolo. Božja rešitev je preprosta in končna. To je usmrtitev.

Veselo oznanilo evangelija je, da se je usmrtitev zgodila, ko je Jezus umrl na križu. Naš stari človek je bil takrat križan skupaj z Jezusom. To je preprosto zgodovinsko dejstvo. To je resnica, ne glede na to, če jo poznamo ali verjamemo vanjo. Ampak za nas je boljše, da jo poznamo in ji verjamemo.

Izzvan od Boga v sanjah

Skoraj petdeset let nazaj sem vodil redna evangelijska srečanja v Londonu v Speaker's Cornerju, Marble Arch. Neko noč v tistem času sem imel žive sanje, v katerih sem videl moža pridigati v Speaker's Cornerju. Njegovo sporočilo je bilo dobro, njegova zunanjost pa mi ni bila všeč. Njegovo telo je bilo nekako vijugasto in bilo je videti, kot bi bilo nekaj narobe z njegovo nogo. Kakorkoli, nisem usmerjal preveč pozornosti tem sanjam.

Teden kasneje sem imel natančno iste sanje. Spoznal sem, da mi Bog nekaj govori. "Gospod," sem rekel, "kdo je ta mož? Njegovo pridiganje je bilo dobro, ampak njegova zunanjost mi ni bila všeč. Kdo je on?"

Gospodov odgovor je bil hiter in direkten: "Ti si ta mož!" Bog je jasno zahteval spremembe v mojem življenju, ampak jaz nisem natančno vedel, kaj.

V času velikonočnega praznovanja sem razmišljal o križanju. V mislih sem imel sliko treh križev na hribu. Križ na sredini je bil nekoliko višji, kot druga dva.

"Za koga je bil narejen srednji križ?" me je vprašal Sveti Duh. Nato me je posvaril: "Bodi pazljiv, kaj boš odgovoril."

Malo sem pomislil, nato sem rekel: "Križ na sredini je bil narejen za razbojnika, ki se je imenoval Baraba - ampak v zadnjem trenutku ga je zamenjal Jezus."

"Torej je Jezus dobil mesto Barabe," je nadaljeval Sveti Duh. "Ampak ti praviš, da je Jezus zasedel tvoje mesto."

"Ja, res je," sem odvrnil.

"Torej si ti Baraba!"

Tisti trenutek mi je postalo jasno: bil sem točno tisti zločinec, kateremu je bil pripravljen križ. Bil je narejen po moji meri. Tam bi moral biti jaz.

Lahko sem našel sam sebe v Pavlovem izreku o sebi v pismu Rimljanom 7, 18: "Vem namreč, da v meni, hočem reči v mojem mesu, ni nič dobrega..." Videl sem, da je bil vsak delček moje osebnosti prežet z grehom. Nič v meni ni bilo čistega, nič ni bilo dobrega, da bi si lahko zaslužilo naklonjenost Boga.

Ampak kako sem se odzval?

V pismu Rimljanom 6, 6-13 sem zasledil, da je Pavel predstavil štiri uspešne korake.

Verz 6: Kot prvo, vedeti moram, da je bila moja grešna narava križana skupaj z Jezusom na križu. To je pomemben prvi korak, iz katerega sledijo naprej ostali.

Verz 11: Sebe moram šteti za mrtvega, kakor je Jezus umrl.

Verz 12: Na tej podlagi se moram popolnoma odpovedati temu, da bi greh vladal v mojem življenju.

Verz 13: Izročiti moram sam sebe Bogu kot nekoga, ki je bil obujen od mrtvih in svoje telesne ude moram izročiti Bogu, da postanejo orožje pravičnosti. Beseda orožje me je opozorila, da bom doživel napade s strani satana.

Trikratna Božja oskrba

Za popolno osvoboditev od tiranije greha je bila potrebna trojna oskrba od Boga. Najprej je moral opraviti z našimi grehi - grešnimi dejanji, ki smo jih povzročili. Ker je Jezus na križu plačal polno ceno za naše grehe, nam lahko Bog oprosti brez kompromisov s svojo lastno pravičnostjo. Njegova prva oskrba je odpuščanje.

Nato je moral Bog poskrbeti za našo pokvarjeno naravo, ki v nas povzroča, da ponovno grešimo. Njegova rešitev je usmrtitev - da usmrti grešno naravo. Ampak vesela novica je, da je bila ta usmrtitev izvršena pred skoraj dva tisoč leti, ko je Jezus umrl na križu.

Vendar to še ni vse. Božji načrt je, da zamenja grešnega starega človeka z novim človekom, ki ga je sam ustvaril. Ta rešitev je opisana v pismu Efežanov 4, 22-24: "Treba je, da odložite starega človeka, kakor je živel doslej in ki ga uničujejo slepljive strasti, da se prenovite v duhu svojega mišljenja in oblečete novega človeka, ki ga je Bog ustvaril v resnični pravičnosti in svetosti."

Ne smemo predpostavljati, da bo naš stari človek pasivno sprejel lastno obsodbo na smrt. Nasprotno, z silo bo poskušal pridobiti nazaj kontrolo nad nami. To objasni Pavlovo opozorilo v pismu Kološanom, poglavje 3.

V tretji vrstici pravi: "Zakaj umrli ste...", nato pa pravi v peti vrstici: "Zatorej usmrtite v sebi to, kar teži k svetu..." Stati moramo v veri, da je usmrtitev našega starega človeka izpolnjeno dejstvo in aktivno se moramo upreti, da bi nam zopet zavladal.

Osebni duhovni preizkus

Na žalost, mnogo iskrenih kristjanov ni nikoli razumelo te popolne oskrbe od Boga. Zahtevajo odpuščanje grehov, ne zavedajo pa se, da je Bog poskrbel tudi za usmrtitev starega človeka. Njihovo krščansko življenje je ponavljajoč cikel: greh - spreobrnenje - sprejemanje odpuščanja - ponoven padec v greh. Nikoli ne izkusijo osvobojenja od stare grešne narave.

Ta analiza popolne Božje oskrbe zoper greh nas lahko vodi, da naredimo osebni duhovni preizkus in si zastavimo naslednja vprašanja:

Ali sem popolnoma prepričan, da so vsi moji grehi odpuščeni?
Sem osvobojen od svoje stare mesene in grešne narave?
Sem oblekel novega človeka, ki je ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti?
Ali sledim Jezusu?

***