Derek Prince v Sloveniji

(odlomek iz knjige Blagoslov ali prekletstvo - sami lahko izberete!)

Obstaja ena – in samo ena – v vsem zadostna osnova za vsako Božjo milost, ki jo lahko prejmemo: to je zamenjava, ki se je zgodila na križu. V prejšnjem poglavju smo povzeli osem glavnih vidikov te zamenjave:

1. Jezus je bil KAZNOVAN,
da bi nam bilo ODPUŠČENO.
2. Jezus je bil RANJEN,
da bi mi bili OZDRAVLJENI.
3. Jezus je postal GREH z našo GREŠNOSTJO,
da bi mi postali PRAVIČNI z njegovo PRAVIČNOSTJO.
4. Jezus je umrl naše SMRTI,
da bi mi z njim delili njegovo ŽIVLJENJE.
5. Jezus je postal REVEN z našo REVŠČINO,
da bi mi postali BOGATI z njegovim BOGASTVOM.
6. Jezus je nosil našo SRAMOTO,
da bi mi z njim delili njegovo SLAVO.
7. Jezus je trpel našo ZAVRŽENOST,
da bi mi bili SPREJETI kot Božji otroci.
8. Jezus je postal PREKLETSTVO,
da bi mi sprejeli BLAGOSLOV.

Ta seznam ni popoln, saj obstajajo tudi drugi vidiki zamenjave, ki bi jih lahko dodali. Toda vsi izhajajo iz milosti, ki nam jo je Bog omogočil z Jezusovo žrtvijo. Sveto pismo jih povzema z veličastno, vse zaobsegajočo besedo odrešenje. Kristjani pogosto omejujejo odrešenje na enkratno izkušnjo, ko so od Boga sprejeli odpuščanje grehov in so bili na novo rojeni. To je sicer zares čudovito, vendar je šele prvi del celotnega odrešenja, razodetega v Novi zavezi.
Celoten razpon odrešenja vsaj deloma zakrivajo problemi pri prevajanju. V originalnem grškem besedilu Nove zaveze je glagol sozo, ki je navadno preveden »odrešiti«, uporabljen tudi na različne druge načine, ki razširjajo njegov pomen še naprej od odpuščanja grehov. Pogosto denimo opisuje telesno ozdravljenje; uporabljen je tudi za človeka, ki je bil osvobojen demonov in za drugega, ki je bil obujen od mrtvih; pri Lazarju ta glagol pomeni ozdravljenje usodne bolezni, v 2. pismu Timoteju 4, 18 pa ga Pavel uporabi za opis nenehne Božje skrbi in varstva pred zlom, ki bo trajala vse njegovo življenje.
Popolno delovanje odrešenja vključuje vsak del človeškega bitja, kar je čudovito povzeto v Pavlovi molitvi v 1. pismu Tesaloničanom 5, 23:

»Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus.«

Odrešenje zajema celotno človeško osebnost – duha, dušo in telo – in je dovršeno šele z vstajenjem telesa ob Kristusovi vrnitvi.
Nihče pa ne vstopi v vse različne vidike odrešenja hkrati. Normalno je, da postopno napredujemo od enega blagoslova do drugega. Toda mnogi kristjani nikoli ne gredo dlje od sprejetja odpuščanja za svoje grehe. Ne zavedajo se mnogih drugih blagoslovov, ki so jim brezplačno na razpolago.
Vrstni red, po katerem sprejemamo različne blagoslove, za vsakega posameznika določa Bog v svoji suverenosti. Navadno je začetna točka odpuščanje grehov, a ne vedno. V Jezusovi zemeljski službi so ljudje pogosto najprej sprejeli telesno ozdravljenje in potem odpuščanje grehov.
To se lahko zgodi tudi danes. Moja žena Ruth je leta 1968, ko je bila še samska in je živela kot pravoverna Židinja, mnogo tednov bolna ležala v postelji. Takrat jo je Jezus nadnaravno obiskal v njeni sobi in jo v trenutku popolnoma ozdravil. Toda šele čez dve leti je spoznala, da potrebuje odpuščanje grehov, in takrat je bila na novo rojena.
Ko pridemo k Bogu na podlagi Kristusove žrtve za nas, moramo biti dovzetni za vodstvo Svetega Duha. Bogu ne smemo vsiljevati svojih prioritet, temveč mu moramo dovoliti, da deluje v nas po vrstnem redu, ki si ga sam izbere. Denimo: neki človek se odloči, da bo iskal finančno izobilje, medtem ko je prva Božja prioriteta zanj pravičnost. Če trmasto vztraja, da bi dosegel prosperiteto pred pravičnostjo, morda ne bo dobil niti enega niti drugega!
Nekdo drug lahko išče telesno ozdravljenje, ne da bi vedel, da je korenina te bolezni notranji čustveni problem, morda zavrženost, žalost ali negotovost. Bog mu bo zato najprej hotel prinesti čustveno ozdravljenje. Če pa se človek temu ne odpre, temveč še naprej prosjači zgolj za telesno ozdravljenje, utegne na koncu ostati brez vsakega ozdravljenja, tako telesnega kot čustvenega.
Včasih nam Bog želi razodeti, da nam je priskrbel odrešenje za našo najnujnejšo potrebo, mi pa se te niti ne zavedamo. To še posebej velja za osvobojenje od prekletstva. Zelo pogosto je prekletstvo nad človekovim življenjem neslutena ovira, ki ga zadržuje, da ne dobi drugih blagoslovov odrešenja. Navadno moramo najprej opraviti s to pregrado, potem pa so lahko zadovoljene tudi druge potrebe.
Tudi za to nam je dostopna Božja milost in zato se bomo zdaj osredotočili na zamenjavo prekletstva za blagoslov. V tej točki smo soočeni s prav takimi odločitvami, kot jih je Mojzes postavil pred Izraelce, ko so se pripravljali na vstop v obljubljeno deželo:

»Nebo in zemljo kličem danes za pričo proti vam: predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod« (5. Mojzesova knjiga 30, 19).

Odločitev je bila tako resna in imela je tako daljnosežne posledice, da je Mojzes klical nebo in zemljo kot priči Izraelovemu odzivu.
Alternativi sta bili jasni, življenje in blagoslov na eni strani, smrt in prekletstvo na drugi. Bog je zahteval od Izraelcev, naj sami izberejo. Spodbudil jih je, naj izberejo pravilno: življenje in blagoslov – toda ni izbral namesto njih. Posvaril jih je še, da njihova odločitev ne bo vplivala le nanje, temveč tudi na njihove potomce. Tu spet lahko vidimo značilno lastnost blagoslovov in prekletstev: prenašajo se iz generacije v generacijo.
Izbira, za katero se je Izrael takrat odločil, je določila njihovo usodo. Enako velja tudi danes za nas. Bog postavlja pred nas povsem enaki alternativi: življenje in blagoslov ali smrt in prekletstvo. Nam prepušča odločitev. Tako kot Izrael tudi mi določamo svojo usodo s svojo lastno izbiro, ki pa bo lahko vplivala tudi na usodo naših potomcev.
Spominjam se, kako sem se prvič soočil s temi Mojzesovimi besedami. Ko sem se zavedel, da Bog zahteva od mene odgovor, sem osupnil. Bog je čakal name, da se odločim! Nisem se mogel izogniti odgovoru. Če se ne bi odločil, bi to imelo enak učinek, kot če bi napačno izbral.
Zahvaljujem se Bogu, ker mi je dal milost, da sem izbral pravilno. Nikoli v vseh teh letih nisem obžaloval svoje odločitve. Bog mi je kmalu začel kazati posledice moje izbire. Vstopil sem skozi vrata, ki so vodila v življenje vere in poslušnosti, kjer ni bilo več obračanja nazaj.
Vsi, ki želijo prestopiti iz prekletstva v blagoslov, morajo skozi ista vrata. Najprej moramo jasno razpoznati vprašanje, ki ga Bog postavlja pred nas. Potem pa moramo preprosto pozitivno odgovoriti: »Gospod, na podlagi tvoje Besede se odzivam. Zavračam smrt in prekletstva ter izbiram življenje in blagoslove.«
Šele ko smo se tako odločili, lahko zahtevamo osvobojenje od vsakega prekletstva v svojem življenju. Kaj moramo narediti, da ga sprejmemo? Ni sicer vnaprej določenega vzorca, ki bi ga vsi morali posnemati, vendar sem odkril, da v procesu osvobajanja ljudi pomaga sedem korakov, ki so navedena v nadaljevanju.
Morda pristopate k temu s perspektive nekoga, ki želi pomagati ali svetovati drugim. Da pa bi vam ta navodila lahko kar najbolj koristila, vam priporočam, da se v mislih postavite na mesto osebe, ki potrebuje osvobojenje. Na ta način utegnete odkriti, da ste na tem mestu dejansko tudi sami.

1. Izpovejte svojo vero v Kristusa in njegovo žrtev za vas
V Pismu Rimljanom 10, 9-10 razlaga Pavel dva bistvena pogoja, da bi lahko sprejeli koristi Kristusove žrtve: verjeti v srcu, da je Bog obudil Jezusa od mrtvih, ter z usti priznati in izpovedati, da je Jezus Gospod. Vera v srcu ni popolnoma učinkovita, dokler ni dopolnjena z našo izpovedjo.
Beseda »izpovedati« dobesedno pomeni »reči isto kot«. To v kontekstu svetopisemske vere pomeni »povedati z našimi usti to, kar je Bog že povedal v svoji Besedi«. V Pismu Hebrejcem 3, 1 je Jezus imenovan »veliki duhovnik vere, ki jo izpovedujemo«. Ko svetopisemsko pravilno izpovedujemo vero v Kristusa, s tem omogočimo njegovo duhovniško službo za nas.
Da bi sprejeli koristi Kristusove žrtve, mora biti naša izpoved konkretna in osebna. Denimo:

»Gospod Jezus Kristus, verujem, da si ti Božji Sin in da si ti edina pot k Bogu; verujem, da si umrl na križu za moje grehe in da si ponovno vstal od mrtvih.«

2. Spreobrnite se od svojega uporništva in grehov
Morda obstaja veliko zunanjih faktorjev (morda tudi vplivi prejšnjih generacij), ki so prispevali k prekletstvu nad vašim življenjem. Kljub temu pa je korenina vseh vaših problemov v vas samih. Povzeta je v besedi avon (krivda), ki pomeni vašo uporniško naravnanost do Boga in grehe, ki so njena posledica. Za to morate sprejeti osebno odgovornost.
Preden lahko sprejmete milost od Boga, on zahteva, da se spreobrnete. To mora biti vaša premišljena odločitev, da odložite svoje uporništvo in se brez zadržkov podredite vsemu, kar Bog zahteva od vas. Človek, ki se je zares spreobrnil, se nič več ne prepira z Bogom!
Nova zaveza ne dopušča vere, ki bi obšla spreobrnjenje. Ko je Janez Krstnik prišel pripravit Jezusu pot, je bilo njegovo prvo sporočilo: »Spreobrnite se ...!« (Matej 3, 2). Ko je kasneje Jezus začel svojo javno službo, je nadaljeval tam, kjer je Janez končal:

»... Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Marko 1, 15).

Brez spreobrnjenja ni učinkovite vere. Mnogi kristjani se nenehno borijo, da bi lahko verovali, ker nikoli niso izpolnili predpogoja spreobrnjenja. Posledica tega pa je, da nikoli ne sprejmejo vseh koristi Kristusove žrtve.
Tu je predlagana izpoved, ki izraža spreobrnjenje, kakršno zahteva Bog:

»Jezus, odrekam se vsemu svojemu uporništvu in vsemu svojemu grehu in se predajam tebi kot svojemu Gospodu.«

3. Sprejmite odpuščanje vseh grehov
Velika ovira, ki zadržuje Božji blagoslov zunaj naših življenj, je NEODPUŠČENI GREH. Bog je že pripravil vse potrebno, da so nam grehi lahko odpuščeni, toda tega ne bo storil, dokler jih ne priznamo.

»Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen« (1. Janezovo pismo 1, 9).

Bog je zvest v tem, ker nam je dal svojo obljubo, in on vedno drži svoje obljube. On je tudi pravičen, saj je Jezus plačal celotno kazen za naše grehe.
Morda vam je Bog pokazal določene grehe, ki so vas izpostavili delovanju prekletstva. Če je tako, potem konkretno izpovejte te grehe.
Mogoče je tudi, da je prišlo prekletstvo na vas zaradi grehov vaših prednikov (posebno zaradi malikovanja ali okultizma). Vi ne nosite krivde zaradi grehov svojih prednikov, toda posledice njihovih grehov lahko na različne načine vplivajo na vas. Če veste, da je v vašem primeru tako, prosite Boga tudi za osvobojenje od teh posledic.
Tukaj je primerna molitev, ki pokriva vse to:

»Izpovedujem vse svoje grehe pred teboj in prosim za tvoje odpuščanje, še posebno za vsak greh, ki me je izpostavil prekletstvu. Osvobodi me tudi posledic grehov mojih prednikov.«

4. Odpustite vsem ljudem, ki so vas kdaj prizadeli ali vam storili krivico
Še ena velika prepreka, ki zadržuje Božji blagoslov zunaj naših življenj, je NEODPUŠČANJE do drugih ljudi v naših srcih. V Marku 11, 25 nas Jezus svari, da moramo to razrešiti, da bi lahko dobili Božji odgovor na svoje molitve.

»In kadar vstanete k molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, odpusti vaše prestopke.«

Isto načelo se ponavlja skozi vso Novo zavezo: če želimo, da nam Bog odpusti, morami biti pripravljeni odpustiti drugim.
Odpustiti drugi osebi ni čustvo, ampak je odločitev. Včasih to ilustriram z majhno »priliko«. V svoji roki imate zadolžnico neke osebe v znesku deset tisoč dolarjev. V nebesih pa ima Bog v svoji roki vašo zadolžnico v znesku deset milijonov dolarjev. Bog vam ponuja: »Raztrgaj zadolžnico v svoji roki in jaz bom raztrgal zadolžnico v svoji. Če pa ti zadržiš zadolžnico, jo bom zadržal tudi jaz!«
Ko odpuščanje drugi osebi razumemo tako, ni več ogromna žrtev, ampak zgolj vlaganje vase brez predsodkov. Tistemu, ki ni pripravljen odpisati deset tisoč dolarjev dolga, da bi se njemu odpisalo deset milijonov dolarjev, primanjkuje smisla za poslovnost!
Morda vas Bog zdaj spominja na osebo ali osebe, ki jim morate odpustiti. Če je tako, lahko prosite Svetega Duha za pomoč. Pokazal vam bo pravo odločitev, toda ne bo je naredil namesto vas. Ko čutite njegovo spodbujanje, se odzovite. Jasno in trdno se odločite, da odpustite. Potem svojo odločitev ubesedite ter recite na glas: »Gospod, odpuščam ...,« in imenujte osebo ali osebe, za katere gre. Osebam, ki jih najteže imenujete, morate najbolj nujno odpustiti! Tukaj je nekaj preprostih besed, ki jih lahko uporabite:

»Z lastno voljo se odločam, da odpustim vsem, ki so me prizadeli ali mi storili krivico – prav tako kot hočem, da Bog odpusti meni. Posebno odpuščam ...« [poimenujte osebo ali osebe].

5. Odpovejte se vsakemu stiku z vsem, kar je okultnega ali satanskega
Preden pridete do molitve za osvobojenje, morate opraviti še z enim pomembnim področjem: z vsakim stikom z vsem, kar je okultnega ali satanskega. To vključuje zelo široko področje dejavnosti in navad. Morda se boste za kratek čas vrnili v šesto poglavje, kjer je seznam nekaterih pojavov s tega področja, ki pa ni izčrpen. Če niste prepričani glede dejavnosti, ki ni omenjena na seznamu, prosite Boga, naj vam to pojasni.
Če ste bili kdaj vključeni v takšne aktivnosti ali navade, ste prestopili nevidno mejo v Satanovo kraljestvo. Od takrat naprej – ne glede na to, ali to veste ali ne – gleda Satan na vas kot na enega svojih podložnikov in meni, da ima do vas zakonito pravico. Ker sta si Božje in Satanovo kraljestvo v popolnem nasprotju, ne morete uživati vseh državljanskih pravic in koristi v Božjem kraljestvu, dokler niste dokončno in za vedno pretrgali vseh povezav s Satanom in popolnoma razveljavili vsake pravice, ki jo je imel do vas.
V 2. pismu Korinčanom 6, 14-15 poudarja Pavel nujnost dokončne ločitve od Satanovega kraljestva:

»... Kakšno občestvo ima luč s temo? Kakšno je soglasje med Kristusom in Beliarjem [Satanom]?«

V 17. vrstici Pavel zaključi z neposrednim ukazom samega Gospoda:

»Zato pojdite iz njihove srede
in se ločite, govori Gospod,
in nečistega se ne dotikajte;
in jaz vas bom sprejel ... «

Če hočete to storiti, morate opraviti tudi s »kontaktnimi predmeti«, ki bi vas še naprej povezovali s Satanom. Mednje lahko spada mnogo različnih stvari; v mojem primeru, navedenem v drugem poglavju, so bili to podedovani kitajski zmaji. Če niste prepričani, kako bi take predmete prepoznali v svoji situaciji, prosite Boga, da usmeri svoj prst na vse, kar ga žali. Potem se tega znebite na najbolj učinkovit način: predmet zažgite, zdrobite, vrzite v globoko vodo – ali karkoli že!
Če ste pripravljeni popolnoma prekiniti vsako povezavo s Satanom in z njegovim kraljestvom, je tukaj primeren način, da to potrdite z lastnimi besedami:

»Odpovedujem se vsakemu stiku z vsem, kar je okultno ali satansko. Če imam kakršnekoli kontaktne predmete, se zavezujem, da jih bom uničil. Preklicujem vse Satanove zahteve, ki jih je imel do mene.«

6. Zdaj ste pripravljeni moliti za osvobojenje od kateregakoli prekletstva
Če ste se podredili vsem poprejšnjim petim stopnjam, ste zdaj pripravljeni moliti za osvobojenje od kateregakoli prekletstva v svojem življenju. Toda zapomnite si, obstaja le ena podlaga, na temelju katere ponuja Bog svoje usmiljenje: zamenjava, ki se je zgodila z Jezusovo smrtjo na križu. S to zamenjavo je zagotovljeno tudi osvobojenje od vsakega prekletstva. Ko je Jezus visel na križu, je postal prekletstvo; nase je vzel vsako prekletstvo, ki bi lahko prišlo na vas, da bi vi v zameno lahko bili osvobojeni vsakega prekletstva in da bi namesto tega sprejeli polnost Božjega blagoslova.
Pomembno je, da vaša vera temelji samo na tem, kar vam je Jezus zagotovil s svojo žrtvijo na križu. Ni vam treba »zaslužiti« osvobojenja. Ni vam treba biti »vredni« tega. Če pridete k Bogu s takšnimi mislimi, ne boste imeli trdnega temelja za svojo vero. Bog se nam odziva samo na temelju tega, kar je Jezus naredil za nas, ne pa zaradi naših dozdevnih zaslug.
Če ima vaša vera pravi temelj, se vaša molitev ne bo končala le s prošnjo, temveč z dejanskim sprejetjem. V Marku 11, 24 je Jezus utemeljil to načelo takole:

»Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo.«

V tem načinu molitve sta dve različni stopnji, ki sta v medsebojnem odnosu vzroka in posledice: prejeti in zgoditi se. Prejeti je vzrok, iz katerega sledi zgoditi se kot posledica. Prejeti je v preteklosti, zgoditi se pa v prihodnosti. Prejmemo, ko molimo, in potem se zgodi ob času in na način, ki ga v svoji suverenosti določi Bog. Toda načelo, ki ga Jezus poudarja, je ta: če ne prejmemo takrat, ko molimo, nimamo nobenega zagotovila, da se bo sploh kdaj zgodilo.
Tukaj je primerna molitev. Najprej jo le tiho preberite in nadaljujte z navodili, ki ji sledijo.

»Gospod Jezus, verujem, da si ti na križu vzel nase vsako prekletstvo, ki je kdaj prišlo nadme. Zato te zdaj prosim, da me osvobodiš vsakega prekletstva v mojem življenju – v tvojem imenu, Gospod Jezus Kristus.
Po veri zdaj sprejemam svoje osvobojenje in se ti zanj zahvaljujem.«

Zdaj se za trenutek ustavite! Preden boste molili to molitev za osvobojenje, bi bilo modro, če spet potrdite vsako od prejšnjih petih izpovedi, ki ste jih že izrekli. Da bi vam to bilo lažje, so spodaj zbrane skupaj, toda brez kakršnega koli komentarja ali razlage.
Preberite jih naglas, počasi in premišljeno, z vso pozornostjo. Če čutite negotovost glede katerekoli točke, pojdite nazaj in jo spet preberite. Sprejmite besede, ki jih izgovarjate, za svoje in se poistite z njimi. Ko jih preberete do konca, bi morali čutiti, da ste s temi svojimi besedami sebe prinesli Bogu. Potem pojdite naravnost k molitvi za osvobojenje, ki je ponovljena na koncu.
Tu je torej celotna molitev:

»Gospod Jezus Kristus, verujem, da si ti Božji Sin in da si ti edina pot k Bogu; verujem, da si umrl na križu za moje grehe in da si vstal od mrtvih.
Odrekam se vsemu svojemu uporništvu in vsemu svojemu grehu in se predajam tebi kot svojemu Gospodu.
Pred teboj izpovedujem vse svoje grehe in prosim za tvoje odpuščanje, posebno za grehe, ki so me izpostavili prekletstvu. Osvobodi me tudi posledic grehov mojih prednikov.
Z lastno voljo se odločam, da odpustim vsem, ki so me prizadeli ali mi storili krivico, prav tako kot hočem, da Bog odpusti meni. Posebno odpuščam ...[poimenujte osebo ali osebe].
Odpovedujem se vsakemu stiku z vsem, kar je okultno ali satansko. Če imam kakršnekoli kontaktne predmete, se zavezujem, da jih bom uničil. Preklicujem vse zahteve, ki jih je imel Satan do mene.
Gospod Jezus, verujem, da si ti na križu vzel nase vsako prekletstvo, ki je kdaj prišlo nadme. Zato te zdaj prosim, da me osvobodiš vsakega prekletstva v mojem življenju – v tvojem imenu, Gospod Jezus Kristus.
Po veri zdaj sprejemam svoje osvobojenje in se ti zanj zahvaljujem. «

Zdaj ne izrecite besed »Hvala Ti!« samo enkrat ali dvakrat. Vaš um ne more dojeti niti delčka tega, kar ste prosili Boga, da stori za vas, toda vi odgovorite Bogu s svojim srcem! Morda je to čas, da se sprostijo bolečine, pritiski, omejitve, ki so se v vas nabirale mnoga leta. Če se jez znotraj vas zlomi, ne poskušajte zadržati solz, ki so izliv vašega srca.
Naj vas ne zadržita samozavest ali zadrega! Bog je ves čas poznal stvari, ki ste jih skrivali v sebi – in on ni niti najmanj v zadregi zaradi njih. Zakaj bi torej bili vi? Povejte Bogu, kako zares ga ljubite. Čim bolj boste izražali svojo ljubezen, tem bolj realna bo postajala za vas.
Po drugi strani pa ni obrazca, po katerem bi se moral ravnati vsak, da bi se odzval Bogu. Ključ za osvobojenje ni neki določen način odgovora. Vero je mogoče izražati na mnogo različnih načinov. Bodite z Bogom samo to, kar ste. Odprite svoje celotno bitje Božji ljubezni, tako kot roža odpre svoj cvet soncu.

7. Zdaj verujte, da ste prejeli, in pojdite naprej v Božjem blagoslovu!
Zdaj ne poskušajte premlevati, kakšen blagoslov boste dobili ali kako vam ga bo Bog dal. Pustite to v Božjih rokah; naj on naredi tako, kot hoče, in takrat, kadar hoče. Vam se ni treba ukvarjati s tem. Vaša naloga pa je, da se preprosto in brez zadržkov odprete vsemu, kar želi Bog narediti v vas in za vas preko svojega blagoslova.
Zapomnite si, da je Bog zmožen »napraviti neznansko več od tega, kar prosimo ali mislimo« (gl. Efežanom 3, 20). Torej ne omejujte Boga, da bi delal samo to, kar vi mislite.
Tukaj so preproste besede, ki jih lahko uporabite:

»Gospod, zdaj se odpiram tebi, da sprejmem tvoj blagoslov na način, kot mi ga ti želiš podeliti.«

Vznemirljivo vam bo gledati, kako se bo Bog odzval.

***