Derek Prince v Sloveniji

(odlomek iz knjige Zakonska zaveza - dodano 11.7.2011)

Mladi ljudje se v času odraščanja ponavadi soočijo s tremi zelo pomembnimi izbirami: z izbiro Odrešenika, z izbiro dela v življenju (poklicne poti) in z izbiro življenjskega partnerja (moža ali žene). Če smo izbrali Kristusa za Odrešenika, bi ga morali prositi, naj nas vodi tudi pri drugih dveh izbirah. In ti dve drugi izbiri sta tesno povezani ena z drugo, ker bi morala biti mož in žena partnerja – sodelavca – v življenju (gl. 1 Mz 2, 18-25).

Bog namenja zakonu veliko večji pomen kakor večina kristjanov danes. Nekateri izmed nas, ki prihajamo iz religijskega okolja, smo bili vzgajani v prepričanju, da je zakon nekakšna srečna potreba, ker smo spolna bitja in verjamemo, da moramo biti poročeni, preden se spustimo v spolne odnose. Večina kristjanov se v resnici sploh ne zaveda, kako dragocen je zakon v Božjih očeh.
Druga težava je, da mlajšim kristjanom, še posebej zato, ker so v življenju starejših poročenih kristjanov videli le malo tega, kar bi nanje napravilo vtis, nikakor ni uspelo videti velikanske svetosti in pomembnosti zakona. V resnici jih ne krivim za to. Tragično dejstvo je, da danes odraščajo milijoni mladih ljudi, ki niso nikoli videli srečnega zakona.
Glede na naraščajočo stopnjo ločitev je očitno, da pari svojih zakonskih obljub ne jemljejo tako resno, kakor bi jih morali. Zakonski odnos, ki bi moral biti najbolj trdna, stalna stvar v življenju poročene osebe, se lahko danes razveže skoraj tako hitro, kakor je bil sklenjen. Zakonu ne priznavamo, kar mu pripada. Nismo prepoznali njegove vrednosti in pomena.
Ena od stvari, ob katerih sem se na nov način zavedal vrednosti zakona, je bil poročni obred, ko sem se poročil z mojo drugo ženo, Ruth. Brat Charles Simpson, ki je vodil obred, je v nagovoru podal kratko, a silno prodorno sporočilo. Pokazal je, da se je človeška zgodovina začela s poroko med Adamom in Evo. Ko sem premišljeval o Charlesovih besedah, so začele rasti v mojem srcu in so prinesle novo razumevanje. Zavedal sem se, da se razodetje Svetega pisma začne s poroko v 1. Mojzesovi knjigi. Jezus je storil svoj prvi čudež na svatbi. Veliki vrhunec zgodovine, ki ga je Bog vnaprej pripravil, je prav tako svatba – Jagnjetova svatbena večerja.
Nedavno sem z zanimanjem odkril, da so rabini, ki so komentirali starozavezno Salomonovo Visoko pesem, imeli to pesnitev v nekem smislu za najsvetejšo knjigo Svetega pisma. Vendar pa je, če smo iskreni, Visoka pesem podoba zelo strastnega ljubezenskega razmerja med moškim in žensko.
Spominjam se tudi navedka iz dela The Marechale avtorja Jamesa Strahana. V knjigi je navajal eno od hčera Williama Bootha (moža, ki je začel z Vojsko odrešenja), kako je rekla: »Kristus nas strastno ljubi in hoče biti strastno ljubljen.« Ne verjamem, da sploh moremo govoriti o novozaveznem krščanstvu v kakršni koli obliki brez strasti. Ta strast bi morala odsevati v naših zakonskih odnosih.
Če je bila poroka za Boga dovolj pomembna, da jo je uporabil za začetek zgodovine, za začetek Jezusovega delovanja na zemlji in za to, da je upodobil svoj odnos do Cerkve, moramo pozorno izbrati osebo, s katero sklenemo to zavezo.

Izbira »prave(ga)«
Verjamem, da je zakonski odnos najpomembnejši osebni odnos, ki ga bodo imeli mnogi od nas, čeprav niso vsi namenjeni zanj.
Bil naj bi trajna, resnična zaveza, v katerem oba partnerja še pred svojo blaginjo mislita na blaginjo drugega. Če veste, da ste se sklenili držati takšne zaveze, morate najti nekoga, ki je enako predan, da se je bo držal in se prebil skozi vse probleme, ki jih bosta morda imela skupaj.
Kristjan bi moral vedno izbrati krščanskega partnerja.

»Mar hodita dva skupaj, če nista istih misli?«
(Amos 3, 3)

Ne vežite se z neverujočimi, kajti kakšno partnerstvo imata pravičnost in nepostavnost ali kakšno tovarištvo ima luč s temo? Ali kakšno ubranost ima Kristus z Beliarjem ali kaj ima nevernik skupnega z vernikom? Ali kakšno strinjanje ima Božji tempelj z maliki?

»Ne dajte se vpregati v jarem z neverniki. Kaj imata namreč skupnega pravičnost in nepostavnost? Kakšno občestvo ima luč s temo? Kakšno je soglasje med Kristusom in Beliárjem? Kaj imata skupnega verujoči in neverujoči? V čem se Božje svetišče strinja z maliki? Mi smo namreč svetišče živega Boga, kakor je rekel Bog: Prebival bom med njimi in med njimi bom hodil; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.«
(2. pismo Korinčanom 6, 14-16)

To je Božja beseda in tega, kar pravi Bog, ne morete spremeniti, samo da bi mogli početi stvari tako, kot jih hočete. Sveto pismo lahko pomeni samo to, kar pomeni. Ne morete ga narediti za nekaj drugega.
Pred leti je bilo Nemčiji zaradi prve svetovne vojne prepovedano, da bi se spet oborožila. Toda ko je prišel Hitler na oblast, je začel skrivoma oboroževati narod. Gradil je tovarne in govoril, da bodo tam izdelovali otroške vozičke, toda v resnici so izdelovali mitraljeze.
V eni od teh tovarn za vozičke je bil mož, čigar žena je bila noseča. Hotel je otroški voziček, zato je prepričal svoje prijatelje, ki so delali v različnih oddelkih, naj vsak ukrade del, da bi jih mogel doma sestaviti. Njegovi prijatelji so sodelovali z njim.
Nekega dne jih je nekaj srečalo moža, ki je šel po cesti in se zdel ves zmeden.
»V čem je težava?« so ga vprašali.
»Prav,« je rekel, »dvakrat sem vse sestavil, toda obakrat sem dobil mitraljez.«
Tako je tudi s Svetim pismom. Pomeni, za kar je bilo napravljeno, da pomeni. Ne morete doseči, da bi pomenilo nekaj drugega. Ko je Jezus naštel pogoje za zavezo, je bila stvar opravljena. Nobene druge poti ni. Božji načrt za zakon je, da so njegovi ljudje v vzajemnem jarmu z verniki.

Tukaj je seznam vprašanj, ki si jih lahko zastavite o svojem morebitnem partnerju, da se prepričate, če je predan kristjan:
- Ali ljubi Boga bolj kakor mene?
- Ali ljubi Boga bolj kakor sebe?
- Ali z gotovostjo pričuje, da je na novo rojen(a) iz Božjega Duha?
- Ali redno bere Sveto pismo in ve, kaj Sveto pismo uči?
- Ali redno hodi v Cerkev, kjer se oznanja Božja Beseda?
- Ali se rad(a) pogovarja o duhovnih rečeh? »Iz preobilja srca namreč govorijo usta« (Mt 12, 34).
- Ali živi čisto življenje?
- Ali si resnično želi voditi druge h Gospodu in videti njihovo odrešenje?
- Ali je prejel(a) krst v Svetem Duhu?
Če je odgovor na več teh vprašanj »ne«, si ne izbirate pravega partnerja. Če ste s Svetim Duhom izpolnjen kristjan in se poročite z nekom, ki ni resnični vernik – in torej ne more z vami deliti vaših duhovnih izkustev –, se bosta gotovo zgodili dve stvari. Najprej, v svojem srcu boste občutili veliko žalosti in bolečine. In drugič, Gospodu ne boste mogli služiti enako dobro, kakor bi služili, če bi se poročili z resničnim vernikom.

Morda si mislite: »Poročil(a) se bom z osebo, ki ni odrešena, potem pa bom to osebo prepričal(a), da postane kristjan.« Toda to je norost! Predvsem je kristjan človek, ki je poslušen Bogu. Torej načrtujete, da ne boste ubogali Boga in se boste poročili z nevernikom, da bi potem tega nevernika prepričali, naj bo poslušen Bogu (tako da postane kristjan). Človeka boste poskušali prepričati, naj bo poslušen Bogu, ko ste vi sami Bogu neposlušni! Kako naj to sploh deluje?
Neka mlada žena je nekoč pripeljala mladeniča k svojemu pastirju in rekla: »To je mladi mož, ki ga hočem poročiti.«
»Ali je kristjan?« je vprašal pastir.
»Ne še,« je rekla mlada žena, »toda potem, ko se poročiva, mu bom pomagala, da postane.«
»Preden se odločite, bi rad, da nekaj storite zame,« je rekel pastir. Pokazal je mizo v sobi in rekel: »Splezajte na to mizo in postojte na njej za trenutek.« Gospodična je to storila. »Zdaj,« je rekel, »podajte roko mlademu možu in ga poskusite dvigniti na mizo poleg vas.« Potem se je obrnil k mladeniču in rekel: »Zdaj poskušajte potegniti mlado damo dol k sebi.«
Čez nekaj trenutkov je bila mlada žena spodaj, na tleh poleg mladeniča. »Tako bo, ko bosta poročena,« je rekel pastir. »Ne boste ga sposobni dvigniti na svojo raven, ampak vas bo on potegnil k sebi na svojo.«
Tako je, ko se kristjan poroči z neverujočim. Neverujoči vedno lažje doseže, da kristjan odpade od Boga, kakor da bi odrešeni partner nevernika naredil za kristjana.

Tu so tri stvari, ki jih ne smete pozabiti, ko izbirate partnerja.
- Ne pozabite, da poroka ne spremeni človekovega značaja. Če je človek slabega značaja pred poroko, bo slabega značaja tudi po poroki.
- Ne pozabite, da je zakon za vse življenje. Če kupite grdo majico ali obleko, ki vam ne pristaja, jo obrabite in lahko kupite drugo. Če pa se poročite z napačnim moškim ali žensko, te osebe ne morete spremeniti. Temu človeku ste zavezani, dokler bosta oba živa.
- Ne pozabite, da ko imate močna čustva glede nekega človeka ali stvari, ni lahko odkriti Božje volje glede tega človeka ali stvari. Preden torej vaša občutja postanejo za vas premočna, bi morali iskreno prositi Gospoda: »Gospod, izberi mi mojega življenjskega partnerja. V mojem življenju stori svojo voljo, ne moje.

***