Derek Prince v Sloveniji

(odlomek iz knjige Božje zdravilo za zavrženost)

Doslej ste Svetemu Duhu pustili, da je v vašo rano vstavil sondo in razkril tujek, ki je povzročal bolečino in vnetje. Ste zdaj pripravljeni sprejeti Božje zdravilo? Če ste, je tukaj pet zaporednih odločitev, ki jih je še treba narediti.

Prvi korak: Prepoznajte naravo svoje težave in jo poimenujte z njenim pravim imenom - zavrženost. Morda se zdi uničujoče in izredno boleče, vendar nas Bog vedno mora privesti do trenutka resnice, preden lahko sprejmemo njegovo pomoč.

Drugi korak: Za zgled si vzemite Jezusa:
Saj je tudi Kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah …

1. Petrovo pismo 2,21

Kako se je Jezus srečal z zavrženostjo? Tri leta in pol se je popolnoma razdajal za to, da je delal dobro, odpuščal grehe, ozdravljal bolne in osvobajal ljudi, obsedene z demoni. Na koncu tega obdobja pa je rimski vladar Židom, Jezusovim rojakom, ponudil izbiro. Iz zapora je bil pripravljen spustiti Jezusa iz Nazareta ali pa zločinca po imenu Baraba, ki je zagrešil politični upor in umor.
Z eno najbolj osupljivih in tragičnih odločitev v zgodovini človeštva so ljudje zavrgli Jezusa in izbrali Barabo. Kričali so: "Proč z Jezusom! Križaj ga! Mi ga nočemo. Hočemo Barabo, upornika in morilca" (glejte Luka 23,13-15).
Jezus se je na to odzval z molitvijo za tiste, ki so ga križali:
"Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo."

Luka 23,34

Drugi korak je torej, da odpustite. To ni lahko. Pravzaprav prepuščeni sami sebi tega niste zmožni. Toda Bog vas ni pustil samih. Ko pride ta trenutek, je Sveti Duh z vami. Če se mu predate, vam bo pomagal z nadnaravno milostjo, ki jo potrebujete.
Morda pravite: "Toda človek, ki me je prizadel, je mrtev. Zakaj mu moram potem odpustiti?" Ali je tisti človek mrtev ali živ, ni pomembno. Odpuščate zaradi sebe, ne zaradi njega.
Poznam prijetnega mladega moža, kristjana, ki je slišal to sporočilo. Zavedel se je, da je v sebi leta nosil grenkobo, zamero, jezo in uporništvo do svojega očeta, ki je bil že mrtev. Z ženo sta se odpravila na nekaj sto kilometrov dolgo pot do pokopališča, kjer je bil pokopan. Mož je ženo pustil v avtu in šel sam do očetovega groba. Tam je pokleknil in naslednjih nekaj ur izlival iz sebe vse svoje strupene naravnanosti. Ni vstal, dokler ni vedel, da je očetu odpustil. Ko je odšel s tistega pokopališča, je bil spremenjen. Njegova žena še danes pričuje, da ima čisto novega moža. Čeprav je bil njen tast mrtev, je bila vse do tega dogodka zamera v njenem možu še vedno zelo živa.
Je nekaj zelo pomembnega v zvezi z odnosi med starši in otroki, česar se morajo spominjati predvsem mladi ljudje. Edina od desetih zapovedi, ki je neposredno povezana z obljubo, je tale:
Spoštuj očeta in mater, kakor ti je zapovedal GOSPOD, tvoj Bog, da se podaljšajo tvoji dnevi in da ti bo dobro na zemlji, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog!

5. Mojzesova knjiga 5,16

O tem ste lahko prepričani: če ne spoštujete svojih staršev, se vam nikoli ne bo dobro godilo. Če pa jih spoštujete, vam bo Bog naklonil dolgo, blagoslovljeno življenje (glejte še Efežanom 6,2-3).
Morda mi boste rekli: "Moja mati je bila prostitutka; moj oče je bil alkoholik. Ali pričakujete, naj spoštujem njiju?" Da. Ne kot prostitutko in ne kot alkoholika, temveč kot vašega očeta in mater. To zahteva Bog.
Ko sem bil komaj kratek čas odrešen in krščen v Svetem Duhu, sem mislil, da vem toliko več od svojih staršev. Mark Twain se je nekoč šalil, da je bil po vrnitvi z večletnega potovanja presenečen nad tem, koliko sta se njegova starša naučila v tem času! No, tudi sam sem bil takšen, dokler mi ni Bog nekega dne pokazal tega principa: če želim, da mi gre dobro, se moram naučiti spoštovati svoje starše. Oba moja starša sta zdaj že umrla, toda hvalim Boga, da sem se jima zares naučil izkazovati spoštovanje. Mislim, da je to eden od vzrokov, da mi gre dobro.
Videl sem obe strani tega principa: ljudi, ki so spoštovali svoje starše in so bili blagoslovljeni, ter druge, ki tega niso hoteli in jim nikoli ni šlo zares dobro. Njih Bog nikoli ni mogel popolnoma blagosloviti.
Neodpuščanje je ena najpogostejših ovir za Božji blagoslov. To velja tudi za odnos med možem in ženo. Spominjam se, da sem nekoč govoril z ženo, ki je prišla k meni po molitev in osvobojenje. Rekel sem ji: "Morali boste odpustiti svojemu možu."
Dejala je: "Po tem, ko je uničil petnajst let mojega življenja in nato pobegnil z drugo žensko?"
Odvrnil sem: "Ali želite, da vam uniči še preostanek življenja? Če je tako, mu še naprej zamerite, ker bo to povsem zadostovalo."
Imejte v mislih, da ne trpi najbolj tisti, ki smo mu zamerili, ampak tisti, ki je zameril. Nekdo je o človeku s čirom na želodcu dejal takole: "Problem ni v tem, kar ta mož jé, temveč to, kar razjeda njega."
Odpuščanje ni čustvo, je odločitev. Ne recite: "Ne zmorem." S tem namreč v bistvu pravite: "Nočem." Če lahko rečete "nočem", zmorete reči tudi "hočem". Vaša mesena narava morda ni zmožna odpustiti, toda lahko se odločite za odpuščanje s tem, da Boga prosite, naj njegovo odpuščanje deluje v vas in skozi vas. Ko vas Sveti Duh usposobi za to (in vas tudi bo), boste zmožni odpustiti - če hočete.

Tretji korak: Zavestno se odločite, da se boste znebili slabih sadov, ki jih je zavrženost obrodila v vašem življenju: grenkoba, užaljenost, zamera, sovraštvo in uporništvo. Spomnite se tistega mladega moža na pokopališču. Te stvari so strup! Če jih boste hranili v srcu, bodo zastrupile vse vaše življenje. Povzročile bodo globoke čustvene in precej verjetno tudi fizične težave. Zato se zavestno odločite in recite: "Odrekam se grenkobi, užaljenosti, zameri, sovraštvu in uporništvu."
Svetovalci ozdravljenim alkoholikom povedo: "Zamera je luksuz, ki si ga ne morete več privoščiti." To velja za vse nas. Nihče si ne more privoščiti zamere. Predraga je.

Četrti korak: Zdaj morate preprosto sprejeti in verjeti to, kar je Bog že naredil za vas. V svojem Ljubljenem, v Sinu Jezusu, vas je naredil za sprejete in vas bogato obdaril z naklonjenostjo in priljubljenostjo.
Ko pridete k Bogu prek Jezusa, odkrijete, da ste že sprejeti. Bog nima drugorazrednih otrok. On ni samo strpen do vas, on vas ljubi. Zanima se za vas. Skrbi za vas. Poglejte te čudovite besede v pismu Efežanom:
… pred stvarjenjem sveta nas je [Bog] izvolil v njem [v Kristusu], da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. Takšen je bil blagohotni sklep njegove volje, v hvalo veličastva njegove milosti, s katero nas je obdaril v Ljubljenem.

Efežanom 1,4-6

Bog je že pred začetkom časa nameraval, da nas naredi za svoje otroke. To je dosegel z Jezusovo smrtjo na križu. Edino, kar morate storiti, je verjeti, da Bog hoče, da ste njegov otrok. Ko prek Jezusa pridete k Bogu, vas je on že sprejel.

Peti korak: Sprejmite sami sebe. Včasih je to najtežji korak. Kristjanom zato pogosto govorim: "Nikoli se ne podcenjujte. Nikoli se ne kritizirajte. Niste se sami naredili - Bog vas je ustvaril."
V pismu Efežanom 2,10 nas Pavel uči, da smo Božja stvaritev. Izvirna grška beseda, ki je tu prevedena stvaritev, je poiema, iz katere dobimo besedo poezija. Torej govori o umetniškem dosežku. Mi smo Božje umetnine! Od vsega, kar je Bog ustvaril, je največ časa in skrbi posvetil nam. Še bolj osupljivo, za izdelavo je uporabil kar kup prahu.
Morda se ozirate nazaj na seznam neuspehov in napačnih začetkov - razpadel zakon, otroci, ki so zašli na napačno pot, finančni polom. Morda se imate za "zgubo", toda Bog vas kliče "moj sin, moja hči". Zmožni ste sprejeti sebe, ker vas je Bog sprejel. Ko pridete k Bogu v Jezusu, postanete nova stvaritev.
Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. Vse je od Boga, ki nas je po Kristusu spravil s seboj …

2. pismo Korinčanom 5,17-18a

Ne morete se vrednotiti glede na to, kako ste živeli, preden ste prišli h Kristusu, saj ste pri srečanju z njim postali povsem novo stvarjenje! Zdaj je edini pravi standard za vrednotenje samega sebe to, kar Bog pravi o vas, da ste postali v Jezusu. Ko vztrajno razglašate, kdo ste v Kristusu glede na Božjo besedo, boste začeli premagovati staro, negativno govorjenje o sebi in se naučili sprejeti sebe.
Ali ste mi sledili v teh petih korakih? Če ste, je zdaj čas, da zahtevate svoje osvobojenje. Z molitvijo boste zapečatili pridobljeno znanje o tem, da vas je Bog sprejel.
Lahko molite preprosto, s svojimi besedami. Če pa niste čisto prepričani, kaj reči Bogu, je tu vzorčna molitev, ki jo lahko vzamete za svojo:

Gospod Jezus Kristus,
verujem, da si ti Božji Sin in edina pot k Bogu. Umrl si na križu za moje grehe in vstal od mrtvih. Zato se obračam stran od svojih grehov in odpuščam vsakemu človeku, tako kot želim, da Bog meni odpusti. Odpuščam vsem, ki so me zavrgli, me prizadeli in mi niso izkazali ljubezni. In zdaj Gospod, ti zaupam, da tudi ti meni odpuščaš.
Verujem ti, Gospod, da me sprejemaš. Prav zdaj sem sprejet zaradi tega, kar si zame storil na križu. Zelo sem cenjen in ti res dobro skrbiš zame. Zares me ljubiš in si me želiš. Tvoj Oče je tudi moj Oče. Nebesa so moj dom. Sem član Božje družine, najboljše družine v vesolju. Sprejet sem. Hvala ti! Hvala ti!
Še nekaj, Gospod. Sebe sprejemam takšnega, kakršnega si me ti ustvaril. Sem tvoje stvarjenje in zahvaljujem se ti za to, kar si naredil. Verujem, da si v meni začel delati nekaj dobrega in da boš to do konca mojega življenja popolnoma dokončal.
In zdaj, Gospod, razglašam svoje osvobojenje od vsakega mračnega, zlega duha, ki je izkoristil rane v mojem življenju. Sproščam svojega duha, da se veselim v tebi. To sem molil v tvojem imenu, Jezus - v strinjanju s tabo. Amen.

To je trenutek osvobojenja od kateregakoli zlega duha, ki vas je morda mučil. Če čutite, da se neka sila bojuje zoper molitev, ki ste jo pravkar molili, je to zli duh. Precej možno je, da se v vašem umu oblikuje neka beseda - zavrženost, zamera, samopomilovanje, sovraštvo, smrt ali kaj podobnega. Sveti Duh vam razkriva identiteto vašega sovražnika. Odpovejte se tej stvari, imenujte jo in nato spustite. Ne glede na to, kako se razkrije, morate jo izgnati. Izdihnite jo, lahko tudi z ihtenjem ali s kričanjem - le spravite jo ven!
To je trenutek, po katerem ste hrepeneli. Naj vas nič ne skrbi vaše dostojanstvo! Sprejmite vso pomoč, ki vam jo daje Sveti Duh.
Ko doživite olajšanje, začnite na glas slaviti Boga: "Gospod, hvala ti! Gospod, poveličujem te. Gospod, ljubim te! Hvala ti za svobodo. Hvala ti, da si me osvobodil! Hvala ti za vse, kar si storil zame."
Zahvaljevanje Bogu zapečati vaše osvobojenje. Zdaj ste pripravljeni na novo življenje svobode.

***