Derek Prince v Sloveniji

Ovire za Božji blagoslov
(prevod: Peter Mušič, dodano 31.12.2009)

Mnogo kristjanov ima v življenju ovire, ki jim preprečujejo, da bi izkusili izpolnitev, zadovoljstvo, mir, ozdravljenje in mnogoštevilne blagoslove od Boga. Vse od Kalvarije naprej je vsaka pregrada med Bogom in človekom nastala na človeški strani. Po Jezusovi smrti in vstajenju so bile vse pregrade na Božji strani porušene. Torej, če obstaja duhovna ovira, ki blokira tvoj duhovni razvoj - nekaj, kar te drži nazaj; kar te frustrira; kar preprečuje radost, mir, zadovoljstvo ali izpolnitev, po čemer hrepeniš - potem je na tvoji strani in ne pri Bogu. Iz osebne izkušnje vem, da je največja ovira popolnemu miru in počitku neodpuščanje.
V Matejevem evangeliju 18, 18-19 beremo o nečem, kar imenujem "elektrarna za cerkev" - izvir vsakršne moči in avtoritete:
"Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih. Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi."

Verjamem, da je to temelj vsake cerkve: dva ali trije verniki, vodeni po Duhu in združeni v Jezusovem imenu. Mesto srečanja je Jezusovo ime, tisti pa, ki jih pripelje skupaj, je Sveti Duh. To je življenjska celica, ki sestavlja cerkev.
V fizičnem svetu obstaja princip, da v primeru, kadar je življenjska celica bolehna, postane bolehno tudi telo. In verjamem, da je enako tudi s telesom Jezusa Kristusa, torej s cerkvijo. Če je lokalna življenjska celica bolehna, potem tudi celotno telo ni zdravo.
V tej celici je zarodek vsakega cerkvenega življenja in osrčje ter izvor vsake moči. Nihče ne potrebuje več moči, kot je tu obljubljeno: "Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče." Ali sploh potrebujemo kaj več? Vsa moč izhaja iz izpolnjevanja te vrstice.

Želim pa poudariti, da je ta obljuba moči ograjena in zaščitena z ograjo, znotraj katere pridemo le z izpolnjevanjem določenih pogojev. To ograjo imenujem "pravi odnos". Nihče ne more priti znotraj ograje, kdor ne živi pravega odnosa z Bogom in ljudmi. V vrsticah 15-17 istega poglavja, preden je Jezus dal to obljubo, je govoril o tem, kaj naj storimo, kadar nas nekdo prizadene:
Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar.
Po obljubi v vrsticah 18-20 je Jezus nadaljeval s priliko o služabniku, ki ni maral odpustiti, da bi nas opozoril na strašne posledice, če ne odpustimo drugim vernikom (poglej vrstice 23-35). Iz teh vrstic vidimo, da se skrivno mesto moči nahaja v pravih odnosih.

Služabnik, ki ni maral odpustiti

Poglejmo si tole priliko. Prvi služabnik v priliki je bil svojemu gospodarju dolžan deset tisoč talentov, oziroma v današnjih merilih, približno 6 milijonov dolarjev. Ker ni mogel odplačati svojega dolga, mu je grozila ječa. Prosil je svojega gospodarja za usmiljenje in gospodar mu je odpustil celoten dolg. Ko pa je služabnik odhajal, je srečal svojega prijatelja, ki mu je bil dolžan približno 17 dolarjev. "Plačaj mi," je zahteval prvi služabnik. "Ne morem," je odgovoril drugi služabnik. "Dobro, potem pa greš v ječo." "Počakaj! Dobil bom 17 dolarjev. Plačal ti bom!" "Ne," je rekel prvi služabnik, "če ne moreš plačati sedaj, greš v ječo."
Ostali služabniki so bili zgroženi in so šli ter vse povedali gospodarju. "Se spomniš služabnika, kateremu si odpustil dolg 6 milijonov dolarjev? Ko je odšel od tebe, je srečal drugega služabnika, kateri mu je bil dolžan 17 dolarjev in ker mu jih ni mogel odplačati, ga je vrgel v ječo."
Sveto pismo pravi, da se je gospodar zelo razjezil. Ko je poklical služabnika k sebi, mu je rekel: "Hudobni služabnik" (vrstica 32). Potem "ga je izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga" (vrstica 34). Zadnja vrstica pravi, "Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu" (vrstica 35). Vidimo, da je Jezus z zadnjo vrstico meril na kristjane.

Naj vam povem dve dejstvi: Prvič, odločitev, da drugim ne odpustimo, je hudobija. Gospod je rekel: "Ti hudobni služabnik!" Neodpuščanje ni samo greh, ampak je tudi hudobija. Drugič, služabnik, ki ni maral odpustiti, je bil izročen mučiteljem, in Gospod je rekel, "Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami." Kristjan, če ne boš iz srca odpustil svojemu bratu njegovih pregreh (kakršno koli žalitev, krivico ali dolg), je Gospod Jezus rekel, da bo Bog ravnal s tabo na isti način, kot je gospodar ravnal s svojim služabnikom, torej izročil mučiteljem.
Ta odlomek sem začel razumevati, ko sem se v svojem službovanju srečeval z množicami kristjanov, ki so bili v rokah mučiteljev - v duhovnem, duševnem ali fizičnem mučenju. In spraševal sem se, Bog, kako je to mogoče? To so ljudje, ki kličejo Jezusovo ime, ki so odrešeni in priznavajo Jezusa Kristusa za svojega Gospoda. Vendar so vseeno v rokah mučiteljev. So v rokah hudobnih duhov - nimajo miru ali radosti, podrejeni so strahu, njihov um nima počitka in prihajajo k meni po osvoboditev. To niso ljudje, ki ne bi hodili v cerkev, ampak ljudje, ki hodijo v cerkev.
Gospod mi je rekel, "Oni so v rokah mučiteljev, ker sem jih jaz izročil mučiteljem." Če Bog nekoga izroči v roke mučiteljem, na celem svetu ni osebe, ki bi ga lahko rešila. Niti ene. Mnogo pridigarjev se trudi, vendar jim ne uspe. Če te je Bog izročil mučiteljem, boš ostal tam, dokler ne izpolniš Božjih pogojev za izpustitev. Morda lahko dobiš začasno olajšavo, to je pa tudi vse. Ne moreš imeti pravega miru in osvoboditve, vse dokler ne odpustiš vsem, zoper katere si gojil zamero ali neodpuščanje. To je nespremenljiv pogoj Boga. Ni druge poti.

Molitev in odpuščanje

Gospodova molitev je vzorec za vse verujoče kristjane. Ko so učenci vprašali Jezusa, kako naj molijo, jim je rekel takole, "vi torej molite takole" (Matej 6, 9). To je le vzorec - ni nam treba moliti istih besed, ampak princip ostaja isti.
Jezus nam je naročil, naj molimo: "odpusti nam naše dolge [ali grehe], kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom [oziroma tistim, ki so grešili zoper nas]" (vrstica 12). Tega ne moremo spremeniti. Do Božjega odpuščanja smo upravičeni v enaki meri, kot sami odpustimo drugim. Če ne odpustimo drugim, tudi Bog ne odpusti nam.
To je edini del Gospodove molitve, za katerega je Jezus čutil, da ga mora še dodatno poudariti: "Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov" (Matej 6, 14-15). Želim povedati zelo jasno: Če obstaja kdo, komur nisi odpustil - ne zavajaj samega sebe - tudi tebi Bog ni odpustil. To je izvor vseh problemov: nimaš popolnega odpuščanja.
V Markovem evangeliju, 11. poglavje, je Jezus rekel: "Resnično, povem vam: Kdor bo rekel tej gori: 'Vzdigni se in se vrzi v morje' in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo" (vrstica 23). Ponavljam, ni večje moči od te; to je vsa moč, ki jo potrebujemo. Nadalje je Jezus rekel, "Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo" (vrstica 24). Verjetno si misliš: "Čudovito!"
Ampak počakaj trenutek! Naslednja vrstica pravi: "In kadar vstanete k molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, odpusti vaše prestopke." (vrstica 25). To je popolnoma jasno: Če imaš kaj proti komu, odpusti. To pomeni, da ne imej ničesar proti nobenemu.

Želim vam pokazati, da je v pismu Efežanom 1, 7 odkupitev povezana z odpuščanjem: "V njem [Kristusu], po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti." Z drugimi besedami, če so ti vsi grehi odpuščeni, imaš pravico do odrešenja, če pa obstaja še kak neodpuščen greh, potem nimaš popolne pravice do odrešenja. Če imaš popolno pravico do odrešenja, potem satan nima več nobene moči nad teboj. Če obstaja v tebi področje, ki ni popolnoma odrešeno, satan ve za to. Če je neodpuščen greh v tvojem življenju, potem se satan zaveda, da ima legalno pravico nad tabo. Lahko kričiš nad njim, lahko skačeš pred njim, lahko moli zate pridigar, ampak če ima satan legalno pravico, ga nič ne bo odgnalo. Zato ne moreš imeti popolne svobode, če iz srca ne odpustiš vsem.
Zadnja prošnja v Gospodovi molitvi je prošnja po osvoboditvi. Najbolj natančen prevod bi bil: "Osvobodi nas hudobneža" (Matej 6, 13). Ampak nimaš pravice moliti te molitve, če prej ne moliš, "odpusti nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom." Ko opraviš z odpuščanjem, potem osvoboditev ni več problem. Torej zapomni si, da ima satan legalno pravico nad tvojim življenjem, če iz srca ne odpuščaš vsem.

Občutki in volja

Nekateri ljudje bi morda rekli, "Brat Prince, ne čutim, da bi lahko odpustil." Dobro novico imam zate - ni ti treba čutiti; le odločiti se moraš. To ni stvar čustev, ampak tvoje volje. Veliko današnjih pridig je napačnih, ker ciljajo na človeška čustva in čustva so tudi njihov sad. Ampak vsak pridigar, katerega je Bog uporabil, da spreminja življenja, je pridigal človeški volji. Finney je rekel, "Nič drugega me ne zanima, kakor volja." Torej ni ti treba čutiti, da lahko odpustiš, ampak moraš biti voljan odpustiti. Če si na novo rojen otrok Boga, je v tvoji moči, da to storiš.
Jezus je dihnil v svoje učence in jim dejal, "katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani" (Janez 20, 23). In če zadržite grehe drugih, so vaši grehi zadržani in si z vezjo povezan s to osebo. Lahko si se ločil od svojega žene oz. moža dvajset let nazaj, vendar če ji/mu nisi odpustil/a, si še vedno zvezan/a z njim.
Nekoč se je na nekem srečanju zgodila zelo smešna stvar. Neka ženska ja prišla k meni in mi rekla, "Brat Prince, želim, da moliš zame. Živim v okrožju, kjer vsi pijejo pivo. Mi smo edina družina v tem okolišu, ki ne pije piva. Želim iti stran od tam." Vsak njen stavek je vseboval besedo pivo. Rekel sem ji: "Sestra, ali se zavedaš, da si alkoholik? Prav toliko si zasvojena s pivom, kakor človek, ki ga prekomerno uživa! Četudi se odseliš drugam, stvari ne bodo nič boljše, ker problem ni v ljudeh, ampak v tebi." Potem sem jo vprašal o njenem možu, "Si mu odpustila?"
"Da," je rekla. "Včasih je spil veliko piva, vendar je sedaj odrešen in sem mu odpustila."
"To je čudovito," sem odvrnil. "Je morda še kdo, komur nisi odpustila?"
"Ne morem odpustiti natakarju!"
"Oh," sem rekel, "to pa ni dobro. Če ti ne moreš odpustiti natakarju, potem tudi Bog ne more odpustiti tebi." Rekel sem ji, naj se usede in se odloči, ali bo odpustila natakarju ali ne. Čez petnajst minut je prišla nazaj in rekla, "Odločila sem se."
"Kaj boš storila?"
"Odpustila mu bom."
Vodil sem jo v molitvi, "Gospod, odpuščam natakarju, ker tudi jaz želim, da ti odpustiš meni." Ko je ponovila to molitev za menoj, se je breme dvignilo iz njenih ramen. Globok vzdihljaj je prišel iz nje in začela je ihteti. Vezi so bile razvezane in čez deset minut je odšla iz prostora in objemala prav vsakega. Kako tipično! Pomisli, kako mora biti, če pustimo natakarju, da nam vse uniči. Ampak žal je podobno z mnogimi verniki.

Odpuščanje je preprosto. To je dejanje volje in glasno izgovarjanje z našimi ustnicami. Ti se odločiš, ti na glas izrečeš - in to je to. Poveš ime osebe. "Gospod, odpuščam svojemu možu; jaz odpuščam svojemu zetu." Bodi specifičen. "Kakor želim, da ti meni odpustiš, prav tako tudi jaz odpuščam tej osebi." Samo izrečeš in je urejeno. Ne hodi nazaj in ne ponavljaj. Če te zamika, da bi ponovil, reci, "Gospod, v petek sem mu/ji odpustil." To je že urejeno.
Če še vedno čutiš zamero, začni moliti za to osebo. Ne moreš nekomu zameriti in moliti zanj istočasno. Z molitvijo zamenjaš slabo z dobrim. Če želiš, da ti je odpuščeno, potem moraš tudi ti odpustiti drugim. Če želiš, da so tvoje molitve uslišane, potem moraš odpustiti. Če želiš izkusiti radost, mir in izpolnitev, ki ti kot kristjanu pripadajo, potem mora biti odpuščanje vedno dejavno v tvojem življenju.
Odločitev je tvoja! Lahko dovoliš neodpuščanju, da ti uniči življenje, ali pa se odločiš, in z dejanjem svobodne volje odpustiš in postaneš svoboden.

***